Vse je med seboj povezano…

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, kako mi je rekla, da z mojim dragim nisva za skupaj.

Še danes v telesu začutim taisti občutek skrčenosti, pomanjšanosti, potrebe po tem, da bi se skrila. V sebi sem čutila, kot bi me nekdo dal v stiskalnico in začel stiskati.
Vse se je lomilo in sesuvalo.
Kot bi mi nekdo spodmaknil temelje in se je celotna stavba mojega življenja začela sesuvati v prah.

Težava je bila v tem, da sem ji verjela bolj kot sebi.
Slepo sem verjela, da ima prav, da ve bolje od mene.
V sebi sem čutila kot bi me trgalo na polovico.

Hotela sem verjeti, hkrati pa sem se spraševala, kako je to mogoče, če v sebi čutim ljubezen do njega.
Kako je mogoče, da nisva za skupaj, če pa se res dobro funkcionirava skupaj.

To je bil tisti trenutek v mojem življenju, ko sem prvič podvomila v vse te zunanje vede; astrologijo, numerologijo, vse to kar mi je bilo prej sveto. Vendar sem od nje šla popolnoma zlomljena.

Počutila sem se grozno.
Jokala sem. In jokala. In jokala.

Ko imaš z moškim dom in družino. Skupen posel in še kaj drugega je to lahko zelo dobra varovalka, da ne sprejemaš odločitev na-vrat-na-nos ampak si primorana sedeti z vsem skupaj.

In tako sem sedela s svojo bolečino. In tuhtala kaj naj naredim z vsem skupaj.

V takšnih trenutkih, ko se odločaš o tako pomembnih stvareh, kot je ali boš z nekom nadaljeval skupno življenje ali ne ni najbolj modro, da iščeš razloge za ali proti. Gre za klic v nekaj globljega. Gre za povabilo v to, da si resnično poveš resnico.

Kajti hočeš nočeš je resnica tista, ki te osvobaja. Vedno.
In resnico vedno občutiš kot osvoboditev. Tudi, če od tebe terja spremembo v sebi čutiš kot bi ti velika teža padla z ramen. Čutiš osvoboditev.

Jaz pa sem v sebi čutila uničenje.

Takrat še nisem vedela, da je uničenje eden mojih temeljnih preživetvenih mehanizmov. Vedno, ko sem bila zapuščena me je to vodilo v uničenje na vseh nivojih.

Danes vem, da je bilo prebujenje, ki je opustošilo mojo notranjo pokrajino povezano z dinamiko mojega otroštva in mojih ranjenosti in ne s klicem moje duše. Ko se je prebudila moja temeljna ranjenost, ki je močno povezana z dinamiko, ki sem jo imela s svojo mamo, je bilo vse skupaj videti kot bi oživela moja najhujša nočna mora.

Takrat še nisem imela v rokah orodij, ki bi mi omogočila zdravljenje in alkimiziranje teh izvornih ranjenosti. Vendar sem v letih, ki so sledila dojela, koliko avtoritete je ta ranjenost imela v mojem življenju. V svojem odnosu sem preigravala svoje otroške ranjenosti, dokler se mi ni kakšnih pet let kasneje, ko je vihar z mojim imenom dejansko podrl mojo hišo osebnosti in terjal selitev, razkrilo, kaj je klic moje duše.

Moja duša me je soočila s tem, da je čas, da neham verjeti v sporočila zunanjih avtoritet, da je intimno partnerstvo stvar žrtvovanja delov sebe zavoljo preživetja.
Morala sem prepoznati svoj mehanizem zapuščanja same sebe zavoljo preživetja. In tudi to, kako nevidna sem bila sama zase, zaradi česar sem bolj verjela avtoritetam zunaj sebe, kot sebi.

Če bi učenje svojega življenja strnila v en stavek, bi rekla, da se učim zaupanja vase.

In priznam, da mi gre kar dobro.
Prepoznala sem dinamike, zaradi katerih sem se razprodajala in vedno znova ustregla ljudem okoli sebe, nase pa ob tem pozabljala.

Kar pa ne pomeni, da me življenje vsake toliko ne preizkusi kje sem in ali bom sebe ponovno zapustila.

Ravno v tem času pred polno luno v Kozorogu, ki opozarja na okostenele notranje navade in rutine sem bila zopet na preizkušnji. In bolelo je ravno toliko kot tistega davnega 2004.

Edina razlika je v kilometrini, ki sem jo vmes naredila, kar je skrajšalo moje trpljenje iz nekaj mesecev na zgolj nekaj ur. Ko sem sedela sama s seboj in si radikalno iskreno povedala kaj čutim in kaj je na stvari, sem se z vso budnostjo in zavestno prisotnostjo skozi notranji vihar premikala z osupljivo lahkotnostjo.

Še vedno je bolelo kot pri norcih. Vendar sem zmogla biti ves čas prisotna sama s seboj, s svojimi občutki in resnico.

Polna luna v Kozorogu ti pomaga, da se leviš. Da staro kožo, ki je postala premajhna enostavno pustiš za seboj. Kar je vse prej kot enostavno, vendar je nujno potrebno.

Pravijo, da najhitrejša pot vodi direktno skozi in ko si soočena s starimi čustvenimi bolečinami je to, da sediš z njimi in jim pustiš, da ti pokažejo, kaj se skriva spodaj, sila neudobno, vendar hkrati nujno potrebno.

S pozicijo planetov na nebu, te bo Kiron brez dvoma povabil v alkemični kotel, kjer boš povabljena, da svoj notranji svinec pretopiš v zlato svoje Duše. Soočenje z ranjenostmi je v tem času zelo v ospredju. Po vsej verjetnosti se oglašajo tisti najbolj boleči, najbolj skriti delčki tebe, ki si želijo, da se z njimi spogledaš in jih raztopiš.

Ko tvoje lekcije vzniknejo v tvoji notranjosti, aktivirajo čustvene vzorce starih ranjenosti in ob tem vznikne staro trpljenje, kar zate predstavlja priložnost, da se s čustveno krizo soočiš in si dovoliš, da začutiš svojo človeškost, ranljivost in krhkost življenja.

Vse je med seboj povezano. Tvoje otroške ranjenosti niso nikamor šle. Še vedno s v tebi, če si jih dovoliš čutiti. Tvoje otroštvo ni ločeno od tvoje odraslosti. Tvoja punčka je še vedno v tebi. Vsa razlika je v tem kako dobra mama ji zmoreš biti.

Mnogi so mnenja, da je življenje tukaj zgolj to, kar je vidno v fizični realnosti. Vendar je v tvojem telesu tako tvoj Duh, kot Duša. Duh predstavlja božansko moško naravo in Duša tvojo božansko žensko naravo. Vse je del tebe. Vse je med seboj povezano.

In premikanje planetov tam gor na nebu se dotika tvojih notranjih krožnic, v tvoji notranji čustveni pokrajini. Določene postavitve v tebi aktivirajo stvari. Kot bi ključ vtaknila v ključavnico in odprla vrata.

Vendar je na tebi ali boš vrata resnično odprla in izkoristila priložnost, ki ti je ponujena ali boš počakala na naslednjo.

Izziv, ki ga ob tem prepoznavam je v tem ali boš okoliščine prepoznala kot podporo in pomoč v tvojem prebujenju, nekaj, kar je tvoja Duša pripravila kot priložnost za srečanje sama s seboj, ali boš avtoriteto in odgovornost za svoje počutje in izzive predala silam zunaj sebe ter se ujela v zavest Žrtve.

Velika razlika je med vraževerjem in milostjo misterijev življenja.
Ideja, da so bogovi, boginje, planeti ali karkoli zunaj tebe tisti, ki nadzirajo tvoje življenje, je stara toliko kot ljudje. Vendar je dejstvo, da vedno takrat, ko verjameš v vraževerje in druge ljudi, svojo moč daješ v roke drugih, da z njo upravljajo. S svojo močjo krepiš strah.
Ko pa sprejmeš zavezništvo z misteriji življenja, sprejmeš dejstvo, da so tam zunaj sile onkraj tvojega razumevanja in si s tem pomirjena. Zaupaš vase. In zaupaš v življenje.

Zavedaš se, da te usoda ne nadzira. Veš, da je tvoja Duša tista, ki usmerja tvoje življenje. S kirurško preciznostjo in predanostjo, z milino in močjo te vodi. To je tista prava avtoriteta, ki vznika iz tvoje notranjosti.
In bolj, ko si v stiku s svojo Dušo, manj se boš počutila žrtev okoliščin in drugih ljudi, ko boš izkusila preizkušnje, ki te bodo izzvale in zamajale tvoje temelje.

Danes to vem.
In sem lahko hvaležna tudi za preizkušnje, kot je bila tista iz začetka tega zapisa.

Polna luna pred nami te bo soočila s tem kje je tvoja avtoriteta.
Jo daješ v roke strahu in nejeveri ali zaupanju in ljubezni?

To je polna luna v Kozorogu. Kozorog je arhetipsko tisto znamenje, ki v sebi nosi kolektivni zapis človeške izkušnje. Vključno z vsem kar deluje in ne deluje. Kozorog je tisti, ki sledi zgodovini človeške izkušnje na tem planetu. Zato je to arhetip, ki je povezan z babicami in modreci sveta. Kozorog se osredotoča na to, kaj potrebuje skupnost ali človeštvo kot celota, da bi živelo v blaginji in razcvetu. Kozorog želi narediti vidno spremembo kot odgovoren vodja, učitelj in želi postaviti temelje za naslednjih 7 generacij.

Gre za polno luno, kjer se bosta arhetipsko srečala mati in oče (Rak in Kozorog). Ko se srečata nežno sočutje in trezen realizem. Radikalna iskrenost, ki jo terja Kozorog v tem času potrebuje sočutje materinskega Raka.

Glede na to, da gre za polno luno, ki se dogaja v znamenju Raka, ki se zavzema za Dom, družino, negovanje in deljenje z drugimi, lahko rečem le, da bo polna luna brez dvoma na površje dvignila vse “govno” iz zgodovine, kolektivne kot tudi tiste po genetski liniji, ki ga skrivamo v sebi.

Življenje se dogaja. Včasih je brutalno, žalostno, prinaša razočaranja in bolečino. In zato je pomembno, da veš kaj hraniš. Čemu namenjaš svojo pozornost. Ker tisto, kar hraniš, tisto raste. In to, kako delaš s seboj ima vpliv na vse okoli tebe.

Saj veš, vse je medsebojno povezano.

In vsakič, ko tvoje nezavedno izbruhne na površje, preoblikuje tvojo notranjo čustveno pokrajino. Skozi tovrstne izbruhe porajaš sebe na novo. Tvoja Duša usmerja tvoj razcvet skozi te izkušnje in preizkušnje. In ne obratno. Ti si izbrala in kreiraš preizkušnje, s katerimi se lahko soočiš, ker imaš dovolj energije na voljo.

In vse se dogaja ZaTe!

Izkoristi čas polne lune v okviru tridnevnega okna, ki se odpira danes in pokliči svojo moč nazaj. Začuti svoja stopala trdno na tleh. Poveži se s samim centrom mame zemlje in bodi kapitanka svoje Dušne ladje. Ti si Božansko, ki se uteleša in samo sebe izkuša kot Božansko tukaj in zdaj.

In to kar izkušaš na tem planetu je največje darilo, ki ga tvoja Duša lahko ima in to je življenje. To da si živa. Da dihaš. Da obstajaš. Da si. Uživaj ga. Vsrkaj ga. Praznuj svoj obstoj!

Pripravila sem nov ritual, ki ti je na voljo brezplačno, če se pofočkaš na spletni povezavi >>> tukaj<<<

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

ONA

ONA je strastna, sijoče ženstvena, zaljubljena v življenje, senzualno prebujena ženska v tebi, ki TE obožuje in ki ljudi okoli tebe zasipa z ljubeznijo.

ONA je pulziranje v tvojem telesu, ki si se ga naučila zanikati. Kliče te. In poiskati jo moraš v sebi. Naučiti se moraš, kako redno stopati v stik z njo.

ONA je tvoja Ženska Duša.

ONA ti ne bo več pustila, da jo skrivaš sama pred seboj.

ONA živi v tebi kot najsvetejše notranje vedenje, tudi ko je ne prepoznavaš.

ONA k tebi pritegne vse stvari, je tvoj notranji magnetizem.

ONA je povsod, ker ona je vse. Vse je Eno in Eno je v vsem.

ONA te vedno znova spomni, da si tukaj, da uživaš življenje na polno.

ONA želi izkušati življenje, želi se širiti, želi se izražati.

Njo ne zanima, če ti je neudobno v stiku z njo. ONA želi, da se prebudiš v resnico tega, kdo SI.

Četudi si pozabila nanjo, je v Tebi. ONA te nikoli ni zapustila. ONA je vedno s teboj.

Ne moreš je nadzirati. ONA je tvoj kompas s pomočjo katerega usmerjaš svoje življenje.

ONA je tukaj, da te vodi nazaj Domov k Sebi.

Šele, ko vzpostaviš stik z njo, pozdraviš svoj odnos z njo, lahko v polnosti zaživiš svoj polni potencial Ženske Duše.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si

Osvobojena sama sebe

Ljudje smo pripovedovalci zgodb.
Kot otrok začneš ustvarjati zgodbo, ki jo nato v desetletjih, ki sledijo bolj ali manj uspešno pripoveduješ naprej.

Desetletja ponavljaš eno in isto zgodbo dokler v nekem trenutku ne spoznaš, da je morda nastopil čas za novo zgodbo. Velika večina smrtnikov se na neki točki naveliča svoje zgodbe.

In takrat vse prepogosto poskušamo stvari popraviti.

Nihče te ne more popraviti in ti ne moreš popraviti nikogar. Tudi sama sebe ne.
To je dejstvo.

In zaradi tega ne verjamem v delo na sebi.
Ker izhaja iz paradigme, da je s teboj nekaj narobe in da moraš delati na sebi, da bi to popravila.

In to poznam zelo od blizu.
Dobro desetletje in pol sem verjela v delo na sebi.
Verjela sem, da me bo premaknilo tja, kamor sem si želela.
In sem trdo delala.

Le da sem leta 2009 obstala pred zaprtimi vrati.
Jezna, žalostna. Razočarana.
Ker mi ni dalo tega, kar sem pričakovala.
Osvoboditve od mene same.

Dojela sem, da osvoboditev ne potrebuje dela na sebi.
Še manj potrebuje potiskanje na silo in to da se trudiš na vse pretege. Svoboda samo je. In da bi se osvobodila, moraš čutiti svobodo.

V vsaki celici, dihati jo moraš z vsako poro telesa.
Biti moraš Svoboda, da bi jo živela.

In ta ista paradigma dela na sebi je vedno poskrbela, da sem imela pred očmi korenček, ki je bingljal nekaj centimetrov pred menoj. Nikoli nisem mogla dejansko priti do njega.
Ker vedno bi morala narediti še eno stvar. In še eno. In še eno, da bi čisto zares prišla na cilj.

Danes vem, da nikoli nikamor ne greš in nikamor ne prideš.
Danes vem, da so vsi korenčki namenjeni temu, da iščeš zunaj sebe, ko je v resnici vse že v tebi.

Vendar moraš to v sebi odkriti, prepoznati, si priznati in prisvojiti.
In to je popotovanje na katerem sem jaz in si ti.

Popotovanje, ki se nikoli zares ne konča.
Je kot razcvet v katerem se vedno lahko odpreš še malo bolj in sprejmeš še malce več, vsrkaš še več in deliš še več sebe.

Hkrati pa danes vem tudi, da moraš zato, da bi lahko delila sebe, najprej imeti.
Tebi mora biti kristalno jasno kdo si in kaj se skriva v tebi.

In to moraš znati varovati. Še posebej takrat, ko prideš do drugega dela prakse, kjer moraš sebe tudi izraziti. Jasno in glasno, ter pogosto.

V zadnjih mesecih se mi zdi kot bi pisala ne le svojo zgodbo popolnoma na novo.
Kot bi se na novo pisala celotna zgodba človeštva.

Čutim karmične stvari, ki se dvigajo na površje in ob tem je včasih resnično naporno sedeti sama s seboj in zgolj poslušati.
Vendar je to točno tisto, kar narekuje tale mlaj v Dvojčkih.

Kljub temu, da na tole znamenje gledamo zelo površinsko skozi lečo njegove lahkotnosti in zračnosti, nosi s seboj obljubo osvoboditve in novih poti, novih popotovanj.

Mlaj v Dvojčku s seboj nosi povabilo, da se podaš na novo popotovanje. Popotovanje, ki je prežeto z živostjo, z drznostjo, s svobodo in z novimi možnostmi, če se odzoveš temu klicu. Tole je čas učenja, obnove in ne čas sprejemanja novih odločitev.

Čas, ko je modro zapustiti rutino vsakdana, iti na potovanje po svetu, vsaj na vožnjo do morja, ven iz svoje matrike, ven iz svojega kalupa.

Da ustvariš možnosti in priložnosti za nove uvide, nova spoznanja, nepričakovane poglede na stvari, uvide, ki te bodo vodile v življenju v neznano.

Daj si dovoljenje, da živiš življenje na polno.
Da dihaš s polnimi pljuči.
Da se odpreš za povezavo s svojo domišljijo.
Da tvoja domišljija zapleše svoj pisani ples.
In da zase ustvariš novo zgodbo.

Naj bo radostna. Svobodna. Ljubeča.
Iskriva. Radovedna.
In polna užitkov vseh vrst.

Bodi Svetloba, ki jo želiš videti v Svetu!
Taja Albolena

Verjamem v moč izžarevanja, v bisere in ženstveno žensko. Z biseri. In z iskricami v očeh. Ker vem, da s svojo svetlobo pustiš sled. Več najdeš na divine.si