Ženska Duša

Starodavne kulture so pripisovale 4 lastnosti ženstveni esence – biti ženka. Te so: življenje, energija, ljubezen in modrost. Ženska je toplota, energija in ljubezen, ki jo mati da otroku, in je ne more nadomestiti nihče drug. Ženska je življenje, je ljubezen, je svetloba in je modrost. To so ženske značilnosti, in če jih spoznamo in sprejmemo v sebi, izžarevamo neverjetno moč. In to moč imamo v rokah zgolj zato, ker smo Ženske. S tem spoznanjem lahko gradimo boljši jutri.

Danes se v glavnem izpostavljajo ženske slabosti, šibkost, nemoč, njena čustvenost, kot nekaj negativnega in vendar je žensko ranljivost in nežnost potrebno prepoznati kot priložnost za rast in razvoj in ne oviro, kot jih radi interpretiramo.

Materija se začenja zavedati in kar želi storiti je, da sprosti svetlobo iz svoje trdnosti. Latinska beseda za materijo pomeni tudi telo in mati, ženstveno esenco. Gre za zavestno prepoznavanje energije, modrosti, Sofije, v materiji.  Ženstvena esenca omogoča pretok, moška pa usmerjenost, doseganje ciljev.

Danes smo soočeni z izgubo ženstvenosti, ker ne prepoznavamo pomena srca. Ne prepoznavamo avtentičnosti, tega, da vsak posameznik pusti osebni pečat v svetu v katerem živimo. O duši se sploh ne pogovarjamo in ženska duša je za veliko večino izgubljena. In vendar je ženska duša kot vrtnica, ki se listič za lističem odpira moški zavesti. Če duši damo čas in ljubezen, se odpre. Vendar v sodobnem svetu primanjkuje obojega. Ljudje nimajo časa. In nimajo ljubezni, ker jo pričakujejo od zunaj. Čakajo na nekoga, ki jim bo dal to kar si želijo imeti.

Največja preizkušnja in bolečina mnogih je v tem, da jim nihče ne more dati tega, kar si želijo. Trpljenje mnogih, njihova lakota je lakota po ljubezni, po bližini, po tem, da bi nekdo potrdil njihov obstoj. Mnogi trpijo, ker jih nihče ni videl, ker jih nihče ni poslušal, ker se počutijo neljubljene in se ob tem ločujejo od drugih. Če ženska duša ni prisotna v odraščanju otroka, potem ni topline, ni nežnosti, ni bližine in dušnega stika in ob tem se ustvari velika podhranjenost, ki smo ji priča v sodobni družbi.

Ženstvena esenca je tista, ki začuti stik, ki čuti povezanost. O ženski esenci ne moreš govoriti, lahko jo samo izkusiš. Ženstvenost je zelo telesno naravnana, zelo čutna, polna življenjske sile, ter užitka. Je prisotnost, je povezanost. Ženstvena esenca ni povezana s spolom, gre za energijo. V stari kitajski tradiciji so jo poimenovali jin, v indijski tradiciji je Shakti in v hebrejski tradiciji Shekinah. Če je moška esenca jang ali Shiva, aktivna sila ognja in zraka, sila delovanja, usmerjenosti, je ženstvena esenca sprejemljiva sila vode in zemlje, je pretok. Ženska esenca je ljubeča, srčna stran, dušna stran. Ta srčnost, ta dušni stik je manjkajoči delček sodobne družbe. V medsebojnih odnosih je to energija, ki vzpostavi bližino, povezanost. Bližina je duša, ki je v ljubezni.

V sodobni družbi smo vsi v nenehnem premikanju, vedno se mudi, zmanjkuje časa in zato ni časa, da bi sedli k skupnem obedu, ki ga je nekdo ljubeče pripravljal ure, kjer čutiš ljubečo bližino. Če odrasli nikoli niso čutili tega dušnega stika, te bližine, kako naj to predajo svojim otrokom?

V bližini, v objemu te povezanosti začutiš, da si nekdo, da tvoj obstoj zadošča. Ta toplina, ta stik je tisto, kar večina ljudi pogreša. Ko čutiš do nekoga to povezanost, osebi potrdiš, da si vesel, da jo vidiš, brez potrebe, da bi ugajal. Sama rada rečem, da smo udomačeni v držo, kjer hočemo ugajati, kjer moramo biti »kul« in si pogosto nadenemo svoje maske, da bi bili sprejeti, da bi ustregli. In ob tem zanikamo svoj avtentični jaz, svojo žensko dušo v sebi. Večina ljudi danes pride k terapevtu, ker išče nekoga, ki bi ga videl, ki bi ga slišal. Ljudje so celo svoje življenje preživeli v poskusu, da bi ugajali in ustregli drugim in nikoli niso našli svoje vrednosti. Nikoli si niso drznili živeti svojih vrednot. In zdaj so odrasli in poskušajo stati pokončni in hoditi pokončni.

Če si nikoli nismo vzeli časa, da bi prisluhnili duši, njenim vrednotam, če ji nismo dovolili, da bi se dotaknila božanske ženstvenosti, ki nas pozna še od preden smo se rodili, potem se v nas naseli obup. In ko ljudje izgubijo upanje to spodkopava celotno družbo. Ljudje se obrnejo k odvisnostim, da bi ohranili otopelost in životarijo. Ne zmorejo se soočiti z agonijo življenja in raje otopijo, gredo v odvisnosti. In tako velika mati postane hrana. Ker je luknja pomanjkanja tako velika vase spravijo ogromne količine hrane. Vendar telesa ne moreš nasititi z duhovnim hrepenenjem – duhovnim hrepenenjem, ki je del odvisnosti. Ne moreš ga zadovoljiti, zasititi s čimerkoli fizičnim. Duhovno potrebuje duhovno hrano. In tako alkoholiki poskušajo duha najti v steklenici viskija. In velika mati po kateri vsi hrepenimo, postane hrana. Sladkoba, negovanje. Karkoli, kar bi v telo prineslo ljubezen. In vse je konkretno, trdno, snov. Poglejte na družbo s stališča te trdnosti. Planet smo prekrili s cementom. In upamo, da bomo preživeli s to konkretizacijo, to trdoto. Bolezni, ki jih ljudje imajo so pogosto povezane z oblikovanjem školjke, oklepa kamor se lahko skrijejo in večina sodobnih kožnih bolezni kaže na tovrstni oklep.

Družba hrepeni po povezanosti, po toplini, po stiku, po dotiku. Tovrstno bližino velike matere obupno potrebujemo. In ko sem spoznala, da je narava ženstvenosti usmerjena navznoter, v mehkobo in nežnost, sem se odločila, da želim to žensko moč deliti z ženskami Slovenije in sveta. Želim, da se prebudimo in začnemo v polnosti uporabljati svoj polni potencial. Vsaka ženska je božanska, samo spomniti se mora tega in preseči ovire, ki jih ima v sebi, svojo udomačenost, stvari v katere verjame, da so resnica. In vendar je edina resnica, da je vsaka ženska božanska in vsaka lahko ustvari spremembo v tem svetu. In vsaka od nas to zmore. Vsak dan vplivamo na svet in le naša izbira je kako.

Ženska duša je nevidna, je sprejemljiva, intuitivna, je utelešenost, je bližina, je skrb, je povezanost, je v vas. Pomembno je, da jo prepoznate, ji daste mesto, da se izrazi iz vas v svet. Čas je, da prepoznamo, da so težave, ki so del našega življenja kot prah v našem srcu, ki srcu preprečuje, da v polnosti zasije. Čas je, da v polnosti zasijete. Kako? Zaživite svoje srčne želje. Dopustite, da se izrazi vaša ženska duša.

Pridružite se mi na srečanjih DivineFeminine, ki prebujajo in nam pomagajo utelesiti svojo ženstveno esenco. Res je čas. Kajti izzive s katerimi se soočamo, lahko presežemo in smo to kar smo. Čas je, da smo kar smo.

Namarie

Taja Albolena

DivineWoman Blueprint™ coach

www.divine.si

Objavljeno na portalu Svetloba.si

Mreža Svetlobe

Leta 2005 me je Sharon McErlane posvetila s tančico svetlobe Velikega sveta Babic, ki predstavljajo aspekt Božanske Ženske energije. Takrat sem prvič stopila na svoje mesto svetlobe zavestno. Njena navodila in druženja so mi dala ogromno. Nato sem leta 2012 začela s svetimi krogi LaLuna, s srečanji ob mlaju, kjer se ženske srečujemo, delimo druga z drugo in se podpiramo v tem kamor se premikamo v svojih življenjih. Skupaj tkemo mrežo svetlobe in se preko nje povezujemo tudi takrat, ko nismo skupaj.

Ženske so v zgodovini zelo spoštovale in častile magijo Lune. Njen resničen pomen in nastanek je še vedno zakrit v tančico skrivnosti, vemo pa, da ima na naš planet izjemno močan vpliv. Predstavlja utrip Matere Narave, ki nas navdihuje s svojo čudovito kozmično močjo, le-ta doseže vrh v času polne Lune in dno v času nove Lune. Izkušnje in ustna izročila v svetu magije kažejo, da ima položaj Lune glede na položaj zvezd v Zodiaku, vpliv na končen rezultat magičnega dejanja. Prav iz tega razloga je pomembno, da naša magična dejanja usklajujemo z ritmičnim gibanjem Lune in Matere Narave.

Boginja Luna predstavlja boginjo meseca, naravnega satelita planeta Zemlje, ki obkroži Zemljo vsakih 28 dni in opravi 13 period v letu.

Znano je, da v času naraščajoče Lune izvajamo rituale, ki nam služijo za krepitev ali pritegnitev, magnetiziranje npr.: denarja, zdravja, ljubezni, prijateljstva, samozavesti, telesne mase, v nasprotju z upadajočo Luno, kjer izvajamo rituale, ki nam služijo za zmanjševanje ali odstranjevanje energetskih stanj, npr. bolezenskih obolenj, negativnih energetskih valovanj, težav, telesne mase, ipd.

Mlaj predstavlja lunino fazo, ko se Luna nahaja točno med Zemljo in Soncem, kjer jo Sonce osvetljuje z zadnje strani, ki je nam torej nevidna in je zato ne vidimo. Ta čas je primeren za meditacijo in kontemplacijo. Je čas novih začetkov, novih projektov, ko stare stvari zaključimo in s tem pridobimo energijo, ki jo usmerjamo v nove stvari.

Lunina loža ali rdeči šotor je bilo tradicionalno mesto, kjer so se ženske tradicionalno zbirale vsak mesec ob meditaciji, v svetem krogu, kjer so delile izkušnje in kanalizirale modrost druga za drugo.
Lunina loža je bila odprta vsak mlaj za ženske, ki so želele obnoviti svojo energijo, si vzeti čas zase, za ravnovesje in dobrobit tako vsake posameznice, kot celega kroga, pa tudi celotnega človeštva. V dandanašnjem času izgorelosti in kronične utrujenosti ženske je ta čas še toliko bolj pomemben.
V luninem koledarju vsake ženske je ta čas notranjega mlaja izjemno pomemben čas, ko zaključujemo pretekli mesec in začenjamo novega. Ženske se moramo vrniti nazaj vase, da bi lažje razumele same sebe. In predavanje Ženska v svoji polni moči in svetost govori točno o tem prehodu. Ženske moramo ustvariti svoj sveti prostor, se spomniti svoje notranje modrosti.

LaLuna so druženja, ki sem jih začela z namenom, da se ženske povežemo v lunini loži, delimo druga z drugo, se podpiramo, stojimo druga z drugo in druga z drugo.
Lunina loža je odprta za vse, ki začutite in se želite družiti z ženskami, deliti, soustvarjati. Vsak mesec bom z vami delita ženske arhetipe, ki so tisti mesec aktualni in nato bomo skozi vsak cikel rasti opazovale rast stvari, projektov in nato delile, kaj se je v posameznem mesecu dogajalo.

Vsak mesec ima ženska možnost, da razčisti stvari v sebi in nato začne stvari na novo. Lunina loža je sveto mesto, kjer delimo svoje potenciale, svoje darove, to kar smo, v varnem okolju, kjer mojstrimo odprtost, sprejetost, ljubezen.

In če vas zanima, kaj se dogaja na sončni strani Alp, pokukajte med Dogodke

Taja Albolena

7 načinov kako postati Najsrečnejša Ženska na svetu

Večina ljudi definira uspeh kot občutek sreče in izpolnjenosti v vsakem trenutku. Paradigma Postani najsrečnejša ženska na svetu temelji na zavedanju, da je izpolnjenost tisto, kar ženske vedno znova iščemo v svojih življenjih in k čemur stremimo. Vendar je to iskanje pogosto usmerjeno v svet zunaj nas. Iščemo partnerje, zidamo hiše, kupujemo avtomobile, želimo mnoge druge stvari, pa pridne otroke in četudi pridemo do vsega tega vedno znova razočarano ugotavljamo, da nas vse to ne izpolnjuje. Ko sem raziskovala čemu, sem ugotovila, da nas izpolnjuje to kar smo in ne to kar imamo ali delamo. Ugotovila sem tudi, da je sreča pogosto povezana s tem kaj bi morali imeti, kaj nas osrečuje, z delovanjem v zunanjem svetu in zato sem se pri tem, da postanemo najsrečnejše ženske na svetu raje osredotočila na radost in izpolnjenost, ki nam omogočita, da občutimo to srečo. Če želimo izkušati to izpolnjenost v svojem življenju, moramo to izpolnjenost v svojem življenju čutiti, se uglasiti s to vibracijo in  jo izžarevati iz sebe v svet.

Skozi prakso sem spoznala 7 načinov, kako začutiti izpolnjenost, ceniti in biti hvaležni za vse kar imamo.

  1. Praznujte svojo Unikatnost. Čeprav se nam pogosto zdi čudovito, da izstopamo in sploh v mladosti stremimo k individualizaciji, to v nas pogosto pušča občutek praznine in ločenosti. Želja, da bi postali nekaj posebnega in od drugih ločena posameznica nas pusti zunaj sinhronosti z želenim. Pomembno je prepoznati razliko med našo osebnostjo, ki išče načine da bi ustrezala in postala čim boljša kopija originala in našo dušo, ki želi, da postanemo original. Praznuj svojo unikatnost, edinstvenost in si dopusti, da jo živiš. Pogumno stopi v svoje edinstvene čevlje in bodi original namesto kopija.
  2. Organizirajte svoje življenje okoli Radosti. Naj radost postane ključna vrednota v vašem življenju okoli katere se vsakodnevno organizirajte. Dejstvo je, da svoje življenje kreiramo iz sebe navzven in zato je pomembno, da najdemo stvari, ki nas osrečujejo, ki v nas povečujejo občutek radosti in jih vsakodnevno delamo. Vsako svojo izbiro in akcijo, ki jo naredite poglejte skozi lečo radosti, vas to radosti in povečuje občutek izpolnjenosti v vašem življenju ali vas prav nasprotno izčrpava in onesrečuje? Poglejte kaj je tisto, kar prispeva k povečanemu občutku radosti v vašem življenju in kaj ne in v skladu s tem izbirajte.
  3. Bodite zvesti sam sebi. Pogum, da si to kar si je pogosto potreben v družbi v kateri vsi poskušajo ugajati drug drugemu. Pogosto izdamo sami sebe takrat, ko bi se morali podpreti in si dati prav, ker ne želimo biti odrinjeni, zapuščeni ali ranjeni. Vendar pogosto ravno takrat, ko nismo zvesti sami sebi najbolj ranimo svojo dušo. Bodi kar si! Dovoli si, da živiš to, kar ti čutiš, da te osrečuje in sledi tistim vrednotam, ki te najbolj izpolnjujejo v tebi.
  4. Omejitve so samo v vaši glavi. Dejstvo, ki ga pogosto pozabljamo je, da smo mi tisti, ki Kreiramo svoja življenja in da si le mi sami postavljamo omejitve, ko sodimo kaj je mogoče ali nemogoče v naših življenjih. Odprtost je eden ključnih aspektov našega življenja, da smo odprti za vse možnosti. Za blagoslove se zapremo vedno takrat, ko mislimo, da si ne zaslužimo, da bi bili najsrečnejša oseba na svetu. Sprejmi to, da imaš vse možnosti na voljo, da ustvariš življenje kot si ga želiš, vključno s talenti in veščinami, ki so ti na voljo. Bolj ko ceniš in čutiš, da si vreden dobrih stvari v svojem življenju večja je možnost, da do tega resnično prideš. Izpolnjenost je nekaj kar je v tebi, le poiskati moraš ta občutek v sebi.
  5. Prisluhnite svoji Intuiciji. Vsak od nas ima v sebi svojega angela varuha, ki ni ločen od nas. Gre za notranji glas višjega jaza, ki nas vodi in usmerja na naših poteh v življenju. Kadarkoli v svojem življenju ne veste kam in kako je čas, da se ustavite in prisluhnite svoji notranjosti. Trenutki preplavljenosti, ko se podajamo v neznano so pogosto tisti trenutki, ko sta zaupanje sebi in notranji pogum najpomembnejši stvari, da se lahko premaknemo naprej. Zaupajte sebi in prisluhnite svojemu notranjemu glasu.
  6. Uglasite se z Izpolnjenostjo. Dnevne prakse izpolnjenosti so tisti košček v mozaiku, ki ga pogosto spregledamo, ko se osredotočamo na to, da bi bili bolj srečni in zadovoljni v svojem življenju. Majhne stvari, ki nas osrečujejo so pogosto ključen za to, da ohranjamo povezavo s tem občutkom izpolnjenosti v svojem življenju. Raziščite kaj so tiste majhne vsakodnevne stvari, ki vam pomagajo povečevati občutek izpolnjenosti v vašem življenju in to počnite kar se da pogosto. Tako bo občutek izpolnjenosti postal vaša stalnica.
  7. Moč Hvaležnosti. Tudi ko imate občutek, da ne morete narediti ničesar, da bi spremenili stvari v svojem življenju, se čutite zataknjeni v situacijah, ki jih ne marate lahko vedno izberete hvaležnost namesto pritoževanja. Kadarkoli čutite frustracijo glede česarkoli v svojem življenju se spomnite na to, da je hvaležnost ključ. Poiščite si udoben prostor in si zapišite kaj je tisto za kar ste hvaležni in resnično začutite hvaležnost v svoji notranjosti. Veliko empiričnih dokazov potrjuje, da so ljudje z nagnjenjem k izražanju hvaležnosti bolj veseli, pozorni, odločni, optimistični, pripravljeni pomagati. So bolj polni energije ter kažejo večje zanimanje in navdušenje za življenje od tistih, pri katerih je to nagnjenje manj izraženo. Ne samo, da so hvaležni ljudje dokazano manj depresivni, tesnobni, osamljeni, zavistni in materialistični, temveč se je v spletnem vzorcu več kot 5000 odraslih, hvaležnost izkazala tudi za eno od petih značajskih lastnosti, ki je bila konsistentno povezana z zadovoljstvom v življenju.

Taja Albolena

DivineWoman Blueprint™ Coach

Objavljeno na svetloba.si

Ker si tega vredna!

Človeštvo se sooča z novo epidemijo, s krizo lastne vrednosti, ki je prerasla v krizo vseh vrednot in ogroža vse sisteme, ki jih je človeštvo postavilo. In ko se vprašamo kje v našem odraščanju smo bili najbolj izpostavljanju oblikovanju lastne identitete in s tem tudi določanju lastne vrednosti lahko brez dvoma rečem, da v puberteti. To je nedvomno eno najbolj ranljivih, krhkih in izjemnih prehodov skozi katere v življenju potujemo in tukaj se sesuje več sanj kot kjerkoli drugje.

Kar me je izjemno presenetilo in mi hkrati odprlo oči je dejstvo, da so naša spolna občutja, izkustva in izobrazba mladih deklet povezana s spolnimi, čustvenimi in telesnimi težavami odraslih žensk. In te težave se ponavadi pokažejo šele, ko ženska vstopi v drugo puberteto – menopavzo, ker gre takrat skozi podoben hormonski vulkan kot v prvi puberteti.

Kolektivno gledano zanikamo dekle, ki je polna strasti, živosti, energije, navdihov, intuicije in si želi odkriti svojo lepoto, se povezovati, čutiti, raziskovati, izkušati. Strah nas je te odprtosti, te živosti, te drznosti, ki jo izžarevajo mlada dekleta in zato ta aspekt ukrotimo. Ob tem pogosto pozabimo, da so semena samozavesti posejana prav v puberteti in pomanjkanje samozavesti resno vpliva na življenje odrasle ženske in jo ovira na vseh področjih njenega življenja. In vendar generacija za generacijo ženske poskrbimo, da mladim dekletom pristrižemo perutke in to pogosto zaradi ljubosumja in tekmovalnosti, ki ga izzove njihova mladostniška drznost in neustavljiva privlačnost, ki jo izžarevajo iz sebe. Takrat jo poskušamo prepričati in to pogosto na zelo subtilen način, da je strast, ta sočnost, vitalnost življenja, ta preplavljujoča čutnost nekaj, kar ni ok. Ob tem uničimo, zatrmo, ponižamo ta del v mladem dekletu, ki se pogosto upre in gre v ilegalo, začne ta del skrivati pred drugimi in kmalu na ta način ta del utone v pozabo v njeni notranjosti.

Na ta način ustvarjamo senco. Kajti ko je nekaj neprimerno, in je to potrebno skriti pred drugimi, to postane naš senčni del. Dejstvo je, da že stoletja sistematično, generacijo za generacijo ubijamo ta del v kolektivni psihi in vso to nasilje nad dekletom, ki ga dnevno izvajamo v svoji notranjosti tako ženske kot moški se navzven zrcali v nasilju, ki so ga deležna mlada dekleta v svetu. Žal je tako, da smo ubili v sebi ta del naivne, žive mladostnice, ki želi uživati in izkušati svet skozi vse svoje čute. To kar smo naučeni je, da užitek ni tema o kateri bi razpravljali in skozi ustrahovanje in zasramovanje nam je bil užitek do neke mere odvzet. Rezerviran je za redke trenutke in še takrat običajno ne uspemo prebuditi čistega užitka, ki ne bi bil onesnažen z občutki krivde ali sramu.

Ljudje smo pozabili kako uživati življenje, kako prebuditi vse svoje čute in uspešno zatremo vsako novo generacijo, ki želi to obuditi in to živeti. In tako ženske živimo nekako zatrto, skrito življenje, obremenjene s tem kaj je prav in kaj ne, kaj je primerno in kaj neprimerno vse tam do začetka menopavze, ko hormoni na površje potegnejo vse tisto, kar smo v puberteti zatrle. Naenkrat se ženske začnejo spraševati, kako to, da ne znam uživati življenja? Kdaj se je zgodilo to, da je moje življenje sestavljeno iz mučenja, garanja in odpovedovanja? V tem obdobju se ženske začnejo zavedati, da jim življenje spolzi med prsti in se odločijo, da hočejo spremembo. Po vsej sili hočejo nekaj narediti s svojim življenjem in zato se v teh letih ženske pogosto ločujejo, puščajo službe in začnejo kreirati novo življenje. Zamenjati hočejo vse s čemer niso zadovoljne in se odločijo, da bodo srečne. Vendar biti srečen ni nekaj kar bi lahko dobile s preprostim pritiskom na gumb in tako pogosto iz ene skrajnosti ženske vstopajo v drugo skrajnost. Pogosto pa enostavno obupajo in se vdajo ali pa se začnejo spopadati z zdravstvenimi težavami, ki jim odslikavajo to zatrto, ujeto energijo v njihovih telesih.

Zakaj bi čakale? Zakaj se ne bi osvobodile že prej? Zakaj? Ker si tega vredna!

Pomembno je, da znamo poiskati to notranje dekle v sebi in prenehamo z njenim zlorabljanjem, kritiziranjem in nasiljem nad njo. To nasilje do notranjega dekleta pogosto dobi zelo zanimivo ime Ustrežljivost, ko poskušamo ustreči vsakomur in vsem, da bi dobile potrditev, da smo dovolj dobre in vredne obstoja. Pogosto iščemo potrditev lastne vrednosti zunaj sebe in sploh ženske živimo v tem mitu o princu na belem konju, ki nas bo rešil in osrečil. In tako vse življenje čakamo na nekoga, ki nas bo potrdil in nam povedal, kako dobre in koliko smo vredne. Vendar ta dan nikoli ne pride in pogosto spolzi mimo nas celotno življenje brez da bi lahko rekle, da smo uživale v njem in da smo bile srečne, izpolnjene.

DivineFeminine sem oblikovala, ko sem dojela, da nam tega nihče ne more dati, da je to nekaj, kar moramo prepoznati v sebi. Prvi del Prebujanje Ženstvenosti nas sooči z našo udomačenostjo in s tem kako smo bile udomačene v uslužnost in ugajanje, kako osvoboditi notranjega otroka in postati starši svojemu notranjemu otroku. Drugi del Utelešanje Ženstvenosti nas vodi skozi negovanje in to da resnično začutimo v telesu kaj pomeni biti ženska. Umetnosti Ženstvenosti pa nas uči, kako biti sprejemljive brez potrebe po kontroliranju in nadziranju drugih, ter kako osvoboditi naše dekle njenih ranjenosti in osvoboditi užitek, ki leži skrit v naših globinah. Gre za 15 mesečno druženje, kjer potujemo vedno globlje vase in odkrivamo svojo ženstvenot in postajamo Ženske z velikim Ž. To je popotovanje vase, spoznavanje sebe, objemanje vseh delov sebe, ki jih na poti spoznavaš. In to je tisto, kar je moja strast, moj navdih in tista dragocenost, ki je kot redek dragulj, ki ga imaš priložnost pogledati od blizu.

Moja izkušnja je, da je vsaka ženska tak dragulj in vendar le redki zažarijo in zasijejo v svojem polnem sijaju. Hvaležna sem, da imam to izjemno čast in privilegij, da opazujem številne dragulje, ki se oblikujejo, se osvobajajo odvečnega materiala in pred mojimi očmi zasijejo. In vedno znova spoznavam kakšna izjemna bitja smo. In vedno znova sem ponosna na to dejstvo, da sem Ženska. Hvaležna sem, da sem, kar sem, da sem Ženska.

Namarie

Taja Albolena

Objavljeno na blogu Divine.si

Ženska, si zgled svoji Hčerki!

Zapisala: Taja Albolena

Ko sem bila leta 1997 prvič noseča, sem v enem od uvidov, ki sem jih prejela zelo jasno dobila sporočilo, da je dovolj pretvarjanja, da delam na sebi, hkrati pa krivim druge za stvari, ki se mi dogajajo. Ko danes gledam nazaj ugotavljam, da so se zametki tega, kar danes predajam ženskam, oblikovali že takrat.

Nato sem spoznala, da v resnici ne gre za delo na sebi, da je naloga ženske, da se spomni, kako negovati sebe in to preda naslednji generaciji. Kajti, ko delamo na sebi, poskušamo spreminjati stvari v zunanjem svetu, želimo spremeniti kar nam ni všeč, kar bi raje videle, da ni del nas, poskušamo spreminjati same sebe. Ter ob tem imeti kontrolo nad stvarmi, situacijami in ljudmi.

Negovanje sebe je del drugačne paradigme. Ko negujemo sebe, smo sočutne do vseh delov sebe, sprejemamo vse dele sebe, tudi, če nam niso všeč. Paradigma negovanja govori o brezpogojni ljubezni do sebe in do drugih, ko nikogar ne poskušamo spremeniti.

Začetek preobrazbe

Moja vizija, ki sem jo imela kmalu po tem, ko je leta 2009 Dalaj Lame izjavil, da bo zahodna ženska tista, ki bo rešila svet, je bila, da smo me tiste, ki to lahko naredimo. Dojela sem, da je vse, kar moramo narediti, da postanemo najsrečnejše Ženske na svetu. Zakaj?

Ženska je tista, ki vzgaja naslednjo generacijo. Ženska s svojim zgledom pokaže, kako poskrbeti zase v prvih sedmih letih otrokovega življenja, ko ima nanj najmočnejši vpliv. Otroci ne delajo tega, kar rečemo, ampak to kar čutijo, da lahko delajo. Čutenje sebe in sprejemanje sebe, negovanje sebe in brezpogojna ljubezen so največja dota, ki jo lahko predamo naslednji generaciji.

Učimo z zgledom in vzgajamo z lastnim zgledom, s tem kar SMO in ne s tem kar DELAMO. Zato sem dojela, da nima smisla, da vzgajamo otroke in jim govorimo kakšni bi morali biti. Najprej moramo me postati to, kar želimo gledati v svetu. Dejstvo je, da moramo najprej me ženske postati to kar smo, da bi to lahko prenesle na naslednjo generacijo.

Bolečina

Ko sem na enem od seminarjev delala nalogo, kaj bi spremenila na svetu, če bi imela vsa sredstva in moč v svojih rokah, če bi lahko spremenila eno samo stvar, kaj bi to bilo, je na površje priplavala bolečina zlorabe. Moja največja bolečina je spolna zloraba deklic, otrok. Kajti otrok se ne odloča zavestno, da se poda po tej poti, čeprav sedaj razumem tudi to, da je to izbira duše, kaj bo izkusila in kako se bo izrazila. Vendar zaradi tega bolečina ob tem, ko gledam ta mala bitja, kako jih zlorabljajo ni čisto nič manjša.

Moje delo, moj navdih za DivineFemme je prišel iz dejstva, da če me, odrasle ženske ne prepoznavamo svoje vrednosti kot Ženske, če me ne cenimo sebe, tega tudi ne moremo predati naslednji generaciji. Spoznala sem, da prostitucijo otrok ne moremo rešiti s pregonom tistih, ki zlorabljajo, kajti vedno gre za vibracijsko ujemanje. Edini način, da spremenimo stvari je, da spremenimo to vibracijsko ujemanje v otrocih in to lahko naredimo le tako, da se ženske osveščamo in se začnemo zavedati, da je neresnica, da smo nemočne, šibke, da ne moremo ničesar spremeniti, kar še vedno verjame veliko število žensk. Dojela sem, da ženske ravno s to paradigmo žrtve, nemočne, šibke ženske ustvarjamo situacije, v katerih nam zunanje energije ustvarijo okoliščine, v katerih se nam potrjujejo naša prepričanja, da smo nemočne in šibke. In pogosto je to skozi agresijo, tiranstvo in nasilje na spolnem področju, ker je tukaj s strani žensk največji upor in največja bolečina.

Negovanje sebe

Dojela sem, da ženske sploh ne poznamo same sebe, ker nimamo zgleda, ker nimamo prednic, ki bi v polnosti živele kot Ženske. Ker je bil aspekt Ženske v njeni polni moči dolgo časa preganjan in skozi zgodovino pogosto zanikan ali izkrivljen, tako da je to ustrezalo takratnim okoliščinam.

Zato se moramo na novo naučiti kako negovati sebe, namesto, da zapademo v žrtvovanje in mučenico, ki se žrtvuje za druge in zato, da bi bili drugi zadovoljni in srečni, trpinči samo sebe.

Ko je bila moja hči še majhna sem dojela, da ji lahko največ dam s tem, ko poskrbim zase in negujem samo sebe. S tem, ko sem ljubezen, ko sem mir, ko sem radost in sreča v sebi.

Namesto, da se žrtvujem za svoje otroke, grem čez vse meje in sem sitna in nerazpoložena, ker mi nihče ne daje tega po čemer hrepenim, sem dojela, da se moram naučiti vse to najprej dati sama sebi. Kajti nihče me ne bo rešil.

Namesto da sem poskušala imeti vse pospravljeno, urejeno in sem živčna razvalina, ker ni mi uspelo narediti vse kar sem si zastavila, sem včasih enostavno vse spustila in zamižala na eno ali pa kar na obe očesi in naredila tisto stvar, ki je bila v tistem trenutku do mene najbolj prijazna.

Seveda sprva to sploh ni bilo lahko, kajti kot večina sem bila udomačena s strani svojih prednic v to, kaj je pomembno in sem sprva vedno znova poskušala delovati, namesto, da bi negovala sebe, kajti hotela sem biti dobra mama, imeti pospravljeno, dosegati zastavljene cilje in biti pohvaljena. Le počasi sem se ravno zaradi zavedanja, kaj sporočam svojim otrokom izvlekla iz starih pogojenosti in navad, ter sprejela nove.

Udomačevanje

Udomačevanje poteka skozi sistem kaznovanja in nagrajevanja. Tako vam odrasli, ko ste majhni povedo, da ste pridni, ko delate stvari, ki jih odrasli želijo od vas in da ste poredni, ko ne naredite kar želijo od vas. Tako se naučite presojanja. Tako se ustvari ločenost znotraj vas samih.

Ko prekršite pravila, ste kaznovani in ko ravnate v skladu s pravili, ste nagrajeni. Včasih ste kaznovani brez da bi bili poredni in včasih ste nagrajeni brez da bi bili pridni. Iz strahu pred kaznovanjem in želje po nagrajevanju začnete ugajati. Tako se začne igra pretvarjanja, ko se pretvarjate samo zato, da bi ustregli drugim, samo zato, da bi bili zanje dovolj dobri.

Pretvarjate se, da ste nekaj, kar niste iz strahu pred zavrnitvijo. In strah pred zavrnitvijo preraste v strah pred tem, da ne bi bili dovolj dobri. Tako ljudje postanejo kopije prepričanj staršev, družbe in religije. In tako delujemo kot kopije v svojem odraslem življenju.

Izjemno pomembno je zavedanje, da majhen otrok nima priložnosti izbirati. Otrok ne izbira svojih dogovorov, svojih prepričanj, temveč se strinja s podatki, ki jih dobiva od ljudi, ki so mu blizu. Podatke lahko shranite le, če se z njimi strinjate. Lahko sicer pritegnejo vašo pozornost, a jih ne potrdite, jim ne verjamete in teh informacij ne shranite. Kakor hitro pa se z njimi strinjate, vanje verjamete in to sprejmete, brez dvomov. Kot otroci si niste sami izbrali svojih prepričanj. Lahko bi se uprli, vendar majhni otroci še niso dovolj močni za kaj takega. Arhetip upornika se začne razvijati šele s puberteto po 14 letu starosti. Rezultat tega je predaja prepričanjem s privoljenjem in tako ste ustvarili celoten sistem prepričanj znotraj sebe.

Postani najsrečnejša Ženska na Svetu

Ko sem prvič rodila, sem se v sebi odločila, da vsega svojega »sranja« in svoje udomačenosti ne želim predati naslednji generaciji, kot vroč kostanj. Odločila sem se, da se ta medgeneracijski prenos podedovanih navad, vzorcev in prepričanj zaključi pri meni, da se bom z vsem tem soočila in to preobrazila za vse prihodnje generacije in ne zame. Kajti svojim otrokom sem želela svetlo prihodnost in več svobode v Kreaciji svojega življenja, že v štartu.

Priložnost imam namreč opazovati številne pogojenosti in udomačenosti odraslih, s katerimi prihajam v stik in si pogosto ne morem kaj, da ne bi opazila, kako ljudje še vedno delujejo iz svojih otroških ranjenosti in bolečin tega, kar so jim, ko so bili majhni, naredili starši ali pa tega kar jim niso dali. Ljudje kljub temu, da so stari 30, 40, 50 let tega ranjenega otroka še vedno živijo v sebi in svoje življenje živijo iz tega dela v sebi. To je notranja dinamika, ko so ljudje dobesedno na notranji avtomatiki, sama temu pravim, da so na daljinski upravljavec, kajti ko nekdo pritisne na gumb, delujejo iz starih bolečin v sebi, iz starih ranjenosti in se zato ali branijo ali pa se borijo.

To me je spodbudilo k ozaveščanju predvsem žensk, da moramo najprej postati starši svojemu notranjemu otroku, postati srečne in izpolnjene v sebi, če želimo v družbi pustiti pečat in narediti pozitivno razliko v življenju ljudi s katerimi prihajamo v stik in predvsem pri svojih otrocih. In od tukaj se rojeva moje delovanje, moja vizija in moja misija. Tukaj je temelj najsrečnejše ženske na svetu.

Kajti najprej moramo spoznati sebe, prevzeti polno odgovornost zase in za svoje odzive. V polnosti sprejeti sebe, se negovati in Biti to kar SI.

Objavljeno na spletni strani svetloba.si

Taja Albolena je osnovala koncept Divine.si. Skozi notranja in zunanja popotovanja iz sklopa Divine Awakening in Divine Journey, vodi ljudi v samo-spoznavanju in samo-zavedanju.

 

Luna je globina naše duše

Avtor: Neda Baćić

V življenju se vsi srečujemo s plimo in oseko svojih razpoloženj, zaznavamo nihajoče občutke v sebi in drugih, na trenutke se čutimo polne optimizma, drugič nas razžalosti na videz nepomembna malenkost, ki nekje v globini naše duše udari ob neko staro, oddaljeno rano.

Med doživljanjem vsakodnevnih izzivov včasih popolnoma pozabimo, kako se počutimo, nato pa nas zanemarjanje notranjega ravnovesja vrže v besno iskanje načinov, da bi se spet počutili dobro, sproščeno in predvsem varno, kot majhen otrok v materinem naročju. Tu nam prišepetava Luna, kraljica nočnega neba, ki nas s svojimi različnimi fazami in spreminjanjem oblik spominja na naše lastno notranje včasih zelo muhasto in nestalno razpoloženje.

Če nas Sonce poziva na pot naše usode, kliče k razvoju, vabi s svojimi cilji in potenciali in nas pri tem spominja na naš notranji vir energije in kreativnosti, kjer skušamo stvari prepoznavati in videti čim bolj jasno, je Luna tista, ki nas povabi v mehkobo noči, v temo, kjer se moramo znajti z drugačnimi čutili. Svetloba, ki jo oddaja Luna, je na neki način sposojena, kot astronomska luna odseva sončevo svetlobo, sama pa svojega vira svetlobe nima. Naša notranja Luna je torej nekdo, ki se polni, predeluje nekaj, kar ji je dano in ne nekaj, kar bi proizvedla sama. Je posoda, ki jo napolnimo z izkušnjami vsakdana in tudi z našimi žgočimi hrepenenji, da se skuhajo na počasnem ognju našega nezavednega in predelajo v neko otipljivo vsebino, ki je shranjena v globinah naše duše. Luna so nabrane in predelane izkušnje, zato je povezana s preteklostjo, s spomini, z vsebinami, ki so skrite pod zavestno plastjo, predstavlja naše otroštvo, vse, kar smo doživeli, in načine, na katere smo se naučili počutiti dobro in varno.

VELIKA MATI

Po vsem svetu obstaja podoba boginje Velike matere, ki pa je v zadnjih stoletjih začela bledeti, kajti na prvo mesto je stopila solarna zavest, Sonce s svojimi jasnimi uvidi, razumevanjem in močno očetovsko figuro. Vendar pa imajo mnoge solarne religije korenine v lunarnih mitih in so matriarhalni pristop zamenjale s podobo boga-očeta.

Luna je predstavljala nebesni simbol ženskega principa, žensko plat boga, veliko univerzalno mater in z njo je bilo povezano vse, kar zadeva rast in plodnost. Tako je postala tudi Mati narava in nanjo so se obračali po blagoslov za dobro rast pridelkov, kajti pomanjkanje hrane je seveda pomenilo stradanje in smrt. Luna je tako močno povezana s hranjenjem, osnovnim, instinktivnim preživetjem, s skladnostjo z naravo in razumevanjem njenih ciklov.

Lunini miti se dotikajo zelo globokih psiholoških tem, skrivnostnih energij kreacije v naravi in znotraj nas samih, ko iščemo stik s svojo globino in enost z nekim višjim jazom. Namreč Luna je imela vpliv tako na zemlji kot na nebu, pa tudi v podzemlju – slednje je v starih tradicijah predstavljalo notranji svet duše, kjer so prebivali razni bogovi in boginje, danes pa temu rečemo ‘nezavedni um’, za katerega se včasih resnično zdi, da skriva v sebi neznane figure, prave entitete, ki se znajo kdaj prikrasti v zavest, in sprašujemo se, od kod so prišle. Luna je tako vladala vsemu, kar prebiva v skritih kotičkih naše duše. Veliko tega pa se danes sicer pripisuje novo odkritim transpersonalnim planetom, Uranu, Neptunu in Plutonu, ki vsak na svoj način predstavljajo neki neosebni nivo, ki ga zares ne moremo nadzirati, ampak nas ‘popade’ in on vodi nas, Uran s svojimi radikalnimi spremembami, Neptun s hrepenenji, iluzijami in žrtvovanjem ter Pluton, ki nas prisili v globoke transformativne izkušnje.

Luna je bila včasih tista, ki je varovala nezavedno, in dejansko skozi Luno stopamo v psihološke globine, ki nam lahko prinesejo veliko jasnost in razumevanje. Vendar pa če nam zavladajo, smo lahko vrženi pod neukrotljivi vpliv instinktivnih in nezavednih sil, kar lahko vodi tudi v norost – nemalo izrazov za norost je dejansko povezanih z Luno, spomnimo se angleških izrazov lunacy in lunatic (blaznost in blaznež), pri nas pa pravimo, da nas ‘trka luna’, ‘nosi luna’ ali da smo ‘za luno’. V takih trenutkih smo lahko deležni največjega navdiha, ali pa odnese v svet, kjer izgubimo stik z vsakodnevno realnostjo.

Luna ima torej svojo moč, kot jo ima noč. Od nekdaj so ji pripisovali magičen pomen in vpliv, s svojim delikatnim položajem na Zemlji premika oceanske vode, vpliva na rast rastlin in obnašanje živali. Nagovori tudi našo instinktivno plat, odpre vzvode, ki vodijo v neracionalni del psihe, ker se včasih skrivajo besnenje, najbolj nenavadne fantazije, preplavljajoča čustva, iz katerih se ne moremo izviti, strah pred neznanim, pred vsako senco. Luna deluje ponoči in takrat se lahko vsaka majhna senca v naši spremenjeni percepciji spremeni v nenavadno pošast. Tukaj govorimo o povsem osebni ravni, o individualnem doživljanju, in dejansko je Luna nekaj, kar je čisto naše. Najmočneje in najbolj nazorno bo spregovorila o intimi, tistem zasebnem delu posameznikove duše, ki ga ne razkrivamo vedno z racionalnim umom. Razkrije se, ko se posameznik čuti varnega, ko začuti, da se je varno razgaliti, ali pa se ta intimni del človeka pokaže v reakcijah, ki jih sam ne zmore nadzorovati.

LUNINE BOGINJE

Enega najzgodnejših astroloških koledarjev so napravili Babilonci in temeljil je na luninem ciklu. Njihova glavna lunina boginja je bila Ištar, ki je predstavljala predanost volji univerzuma. V Egiptu poznamo Isis ali Maat, kraljico neba in mati vse narave, ki je za Egipčane predstavljala starodavno modrost, plodnost, čutno ljubezen in čarovništvo, ščitila pa je tudi ženske pri porodu. Za egipčanske svečenike je bila mati univerzuma Luna. Božanstvo je bila sprva lahko obeh spolov, kasneje pa je prevladal solarni princip, ko se je tehtnica začela nagibati k bolj patriarhalni in moški drži, nazadnje pa se je izoblikovala trojica, trojno božanstvo, sestavljeno tako iz moških kot ženskih principov. Pri Grkih najdemo podobno trojstvo, Luna je bila trojna boginja Luna, Hekata in Artemida. Te trojne boginje so predstavljale prototip za biblično solarno trojico, katere korenine segajo v matriarhalne kulture in čaščenje božanskega ženskega principa. Luna se je pogosto povezovala tudi z zemeljskimi boginjami, Gajo, Reo, Perzefono, Demetro, kar namiguje na tesno Lunino povezanost z naravnimi ritmi zemlje in telesa.

ČUTIM, TOREJ SEM

Simbol za Luno je lok oziroma polkrog, kar predstavlja posodo, ki sprejema sončevo svetlobo, zmanjša njeno jakost in jo prenese na zemljo in človeško raven bivanja. Luna naj bi bila torej vez med sončevim duhom in materialno obliko posameznika na Zemlji ter tako služila kot most med vibracijami duha in vibracijami materije.

Luna ni organ zavestnega iskanja, razumevanja, razlaganja in pojasnjevanja. Ravno tako kot Sonce je Luna organ integracije, vendar izkušenj ne razumeva, temveč jih zbira v ogromen notranji rezervoar, ki ga zaznavamo skozi naše počutje in občutke. Ko nas nekaj gane, se je zganila Luna. Ko iz nas izplava občutek, je naša notranja posoda izpustila mehurček iz svoje zaloge vsega, kar smo kdaj doživeli in predelali. Z Luno čutimo, doživljamo, Luna govori o tem, kakšne občutke imamo po navadi, ali so stalni, so muhasti, se v njih raztapljamo ali jih raje nadzorujemo. Naše notranje občutje je zelo odvisno od občutka varnosti in udobja, zato bo Luna opisovala, kako poskrbimo zase, kaj potrebujemo, da bo naš notranji čustveni center potešen, napolnjen, in nam bo lahko dal podporo za prebijanje skozi vsakodnevne obveznosti pa tudi za uresničevanje dolgoročnih ciljev. Sonce in Luna sta neločljivi par vsakega horoskopa, do neke mere predstavljata zavestni in nezavedni del psihe, ki se morata vedno medsebojno podpirati ter se vedno zrcalita eden v drugem. Brez zavestne predelave občutkov bi ostali na ravni čistih instinktov, brez ciljev in razvoja. Vendar pa na poti k ciljem ne smemo pozabiti na naše počutje in doživljanje.

Lahko bi rekli, da je Luna najbolj oseben od osebnih planetov – nič nam ni bližje kot notranje doživljanje, ki ga velikokrat čutimo skozi telo. Ko nas je strah, nas stisne v želodcu, tesnoba nas stiska v prsih, ob paniki nam razbija srce. Telo in čustvovanje sta tesno prepletena, telo je ravno tako posoda, ki shranjuje naše emocije, ki se jih velikokrat tudi ne zavedamo. Zato mnogokrat neizražena čustva izražamo skozi telo, skozi psihosomatske simptome in lahko rečemo, da ima telo svojo govorico.

PRETEKLOST IN OTROŠTVO

V horoskopu Luna veliko govori o našem otroštvu, kajti kot otroci sprva zgolj srkamo in smo izjemno dojemljivi in občutljivi na vse, kar se dogaja v okolju. Že kot nebogljen dojenček zaznavamo materina razpoloženja, njen vonj, barvo glasu, čutimo, ali se nam približa z nasmehom ali pod stresom. Iz popolne simbioze z materjo počasi postajamo individuum, vendar v nas ostane hrepenenje po tej brezpogojni, neprekinjeni povezanosti z naročjem, kjer smo bili varni in preskrbljeni. Luna vedno ostane naš notranji otrok, ki ga moramo potem tekom odraščanja znati nahraniti in zanj poskrbeti sami. In nemalokrat to počnemo na tak način, kot smo se tega navadili v najzgodnejšem otroštvu, instinktivno ponavljamo vse vzorce, ki so nam bili takrat, ko smo samo nebogljeno prejemali impulze, vsajeni v najgloblje psihološko tkivo. Takrat zavestne predelave še nismo bili zmožni, zato so najzgodnejša doživljanja pravzaprav tista, ki so nas zaznamovala na neki način najbolj – ne moremo jih zares obuditi in predelati na zavestni ravni, zato nas lahko močno držijo v krempljih in narekujejo naše osnovno počutje, ne da bi mi sami vedeli, zakaj se tako počutimo.

Luna je naša navada in tudi po navadi predstavlja način, v katerega zdrknemo, ko popusti zavestna kontrola. Ozaveščanje vsega, kar vsebuje naš skriti, podzemni svet, pripomore k temu, da razklenemo vzorce, ki nas nagonsko vodijo v določene oblike vedenja, ki nam lahko tudi škodijo. Preko Lune lahko raziščemo svojo preteklost, da ne ostaja več neznani teritorij, ki nam narekuje odzive, temveč da se v njem znajdemo in sebe bolje razumemo. Tu imamo stik z družinsko dediščino, predniki, genetskim zapisom, ki vsi prispevajo k naši današnji podobi.

LUNA IN ZAVEST

Kolikor se nam morda velikokrat zdi, da smo se na nekaj odzvali spontano, je reakcija v resnici globoko prepletena s spomini in vzorci, ki smo jih nezavedno osvojili in so sedaj postali avtomatizirani. Pri Luni se lahko odzivamo mehanično in avtomatično, pri tem nam lahko pomaga zgolj ozaveščanje in prepoznavanje tega, kar se dogaja v nas ter nato zavestno pridobivanje drugačnih navad in načinov odzivanja. Luna nas vleče v preteklost, v um, kjer prevladuje sentimentalnost, nostalgija, nekaj, kar je utrjeno, znano, in vse to lahko postane past, ki nas odvrača od tega, da bi zdajšnjo izkušnjo živeli v polni meri.

Klic Lune je lahko poln navdiha, pretanjenih globin, skrivnostnih pozivov iz bogatega sveta najglobljih plasti duše, ki so lahko vodilo pri ustvarjanju, so naša notranja zibka, dragoceni kelih, ki lovi in shranjuje vse naše izkušnje.

Luna je tista, h kateri se zatečemo, ko moramo poskrbeti zase in za druge, ali ko potrebujemo varno naročje, v katerega se bom skrili, ali pa vir ugodja, kjer bo breme vsakdanjega sveta ostalo daleč stran. Vendar zatekanje k Luni ne sme pomeniti nenehnega ponavljanja starih vzorcev, ki nam s svojo ukoreninjenostjo povzročajo bolečine spričo napačnih odločitev, ki izhajajo iz pogojenosti in neprimernih navad. Zdrava Luna je vir telesne, praktične, instinktivne modrosti, ki deluje, ko ozavestimo vzorce, ki ji preprečujejo polno delovati.

Res pa je, da zgolj s samo Luno ne moremo živeti kot zavestna človeška bitja, zgolj z Luno ni zavestnega razvoja, ni napredka, ni klica k individualnosti in udejanjanju lastne usode. Potrebujemo jasnost uma, ki občutke razume in umešča v pravi kontekst in zasleduje svojo usodo s trdnim centrom zavesti, ki ga predstavlja Sonce. A vendarle je Luna eden najbistvenejših elementov psihe, je povezava z materjo naravo, ki odzvanja skozi naše telo in nagone in junaku, ki išče svojo usodo, prišepetava skozi pretanjene občutke, romantični navdih in včasih tudi zmedeno zamaknjenost, ki je v pravih dozah lahko ravno tisto zdravilo, ki smo ga potrebovali.

Ženski ciklus, neizkoriščen vir energije

Napisala: Snježana Krčmar

Večina žensk na svoj menstruacijski cikel gleda kot na nekaj, kar jih ovira pri vsakdanjih aktivnostih. No, seveda pa obstaja tudi bolj pozitivna stran ‘ženskih zadev’

Za veliko žensk je menstruacija nadležna motnja, ki jih ovira pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti, pri rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih.

In poleg tega pred menstruacijo pridejo še tisti nadležni dnevi, saj poznate PMS, ko je z žensko vse narobe, sitnari, slabo se počuti, trebuh je napihnjen, vedno pridejo nadležni glavoboli, bolečine v prsih … Ah, tisti dnevi v mesecu, ko nam gre pač vse in vsi malce na živce.

Znana britanska avtorica Miranda Gray je izdala knjigo z naslovom Red Moon ali Rdeča luna, ki odkriva povsem nov pogled na mesečno perilo, ne samo na nego med menstruacijo, ampak tudi na zapleteno naravo ženske, ki ima čez mesec različne sposobnosti.

Sprejmite ciklus

V svoji knjigi želi Miranda Gray ženske prepričati, naj sprejmejo svoj naravni cikel, svetuje jim, naj se povežejo z močnimi energijami skozi vse štiri faze menstruacijskega cikla, naj uživajo v teh energijah in naj jih vsak dan posebej poskušajo izkoristiti.

Avtorica pravi, da je največja težava sodobnih žensk, da družba od njih pričakuje, da bodo ves mesec enako sposobne. In ženske se zaradi svojih slabih dni počutijo krive in seveda sovražijo svoj ciklus, ki jih ovira.

Njihove sposobnosti, ustvarjalnost, način razmišljanja, želje, občutki in potrebe se menjajo v skladu s fazami cikla. Zato niti ne preseneča, da nekatere ženske ne marajo svojega telesa, menijo, da je to med menstruacijo pokvarjeno, zato ga poskušajo na vsak način spraviti v brezhibno stanje.

Pomanjkanje energije in slabša telesna kondicija, ki sta običajna za ’tiste dni’, jih navdajata s frustracijo, strahom in pomanjkanjem samozavesti.

Nismo kot moški

Miranda Gray, ki je pred dnevi promovirala svojo knjigo v nam bližnjem Zagrebu (knjiga po naših podatkih še ni izšla v slovenščini), pravi: “Živimo v večinoma moškem svetu, zato ženske od sebe pričakujemo, da bomo kot moški. Želimo funkcionirati kot naši kolegi, ne sprejemamo, da smo nekaj dni v slabši formi, zato jemljemo tablete, da lahko delamo z istim tempom. Ženske v resnici zelo malo vedo o svojem ciklu. Ko sem se pogovarjala z njimi, sem dobivala zelo podobne odgovore in izkušnje. Moja želja je, da bi jim pomagala razumeti, da je z njimi vse v najlepšem redu, da je vse to pač le del menstruacijskega cikla.”

Grayeva je še povedala, da ženske pač usmerja ta cikel, in ko sprejmemo ter prepoznamo svojo pravo naravo, lahko šele dobro sprejmemo svojo osebnost, celovitost, samozavest in ljubezen.

“Eden od najslabše izkoriščenih in slabo poznanih izvorov energije, ki ga imajo ženske, je prav menstruacijski cikel. V resnici je ta močna gonilna sila, ki stoji v bistvu ženskega razumevanja, zavesti, ustvarjalnosti, seksualnosti in duhovnosti,” dodaja Angležinja, ki vodi številne delavnice alternativnih terapij, velik del svojega delovanja pa je posvetila tudi raziskovanju vloge ženske v sodobni družbi in njenega odnosa do menstruacijskega cikla.

Dobro za telo

“Srečujem veliko mladih žensk, ki prav začudeno sprašujejo, kako lahko mislim, da je menstruacija dobra stvar. Veliko žensk, ki so že rodile, me sprašuje, zakaj bi sploh še imele menstruacijo, čemu sploh koristi, mlade ženske pa pravijo, saj še ne bom imela otrok, zakaj že zdaj menstruacija. Ženske bi svoj cikel najraje izklopile kar s pritiskom na gumb. Želim povedati, da cikla ni treba kontrolirati, ampak da je treba živeti z njim, razumeti njegovo ciklično naravo. To je tako, kot da bi bili sredi nevihte na ladji in bi se poskušali boriti proti nevihti, ne, ladja se mora nekako prilagoditi vremenu. Tako pač je. Spustiti moramo kontrolo in dovoliti, da vse poteka po naravni poti,” pojasnjuje Grayeva, ki je za svoje raziskave pregledala kup starih mitov in legend o ženski menstruaciji.

Odkrila je, da so moči ženskega ciklusa že v zgodovini primerjali s štirimi luninimi menami. Te faze so po svojih lastnostih v knjigi poimenovane: kreativna, refleksivna, dinamična in izrazna. Obdobje menstruacijskega cikla od konca krvavitve do začetka ovulacije predstavljata podoba device in lune, ki raste, torej je to kreativna faza.

Energija v tem obdobju je podobna energiji mladih deklet, saj je ustvarjalna, dinamična in navdihujoča. V tej fazi je ženska osvobojena ciklusa razmnoževanja in pripada le sebi, je polna samozavesti, je družabna in sposobna, da se spoprime z vsemi težavami tega sveta. Zrastejo tudi njena odločnost, ambicioznost in koncentracija, zato je takrat zelo uspešna pri svojem delu. To je čas, ko je pametno začeti nove projekte.

Tudi njena seksualnost je sveža in ta faza je čas zabave in sreče. Refleksivna faza in polna luna predstavljata obdobje ovulacije. Takrat so prisotne materinske energije, sposobnost velike nežnosti, negovanja in spodbujanja drugih. Takrat se okrepijo notranje energije, ki jih premore le mama, da bi na svet spravila novega otroka.

V tej fazi raste ženska potreba po nesebičnosti do drugih, postaja prijazna, ljubeča in skrbna. Njena seksualnost se zdaj razvije v veliko ljubezen. Ženske lahko prav opazujejo, kako se takrat k njim po pomoč zatekajo različni ljudje, saj oddajajo prav posebno energijo.

No, ko vsa dobra energija počasi začne pohajati, ženska pade v dinamično fazo ‘čarovnice’ in tanjšanja lune. V tej fazi ženska začuti notranjo stran svoje narave, začne se zavedati misterijev, na katerih počiva svet, ter svojih moči in učinka, ki ga ima na moške. A bolj ko se približuje naslednji fazi, bolj lahko opazi upadanje koncentracije, izrazito čustvenost, medtem ko na drugi strani raste njena zmožnost interpretacije sanj in intuicije.

Faza mlaja in ekspresije je, ko je ženska pred ponovnim začetkom krvavitve. Ženske ima sicer takrat zelo veliko seksualne energije, ki pa jo usmeri bolj vase, v svojo duhovnost. Faze seveda niso strogo ločene, ampak počasi prehajajo druga v drugo.

Miranda za lažje razumevanje cikla predlaga vodenje dnevnika. Najlažje je, če ženske v mesečni koledar vsak dan vpisujejo osebne izkušnje čez dan ter raven svoje energije, jasnost misli in tudi svoje seksualne potrebe. Večina žensk bo na koncu meseca ali vsaj po nekaj mesecih samoopazovanja ugotovila, da so povsem normalne in da je z njimi vse v najlepšem redu.

“Namesto stalne kontrole naj se ženske raje prepustijo naravnemu toku in gibanju svojega telesa. Veliko lažje jim bo. Ženske, ki so to že storile, so mi priznale, da so se veliko lažje sprejele, da so končno vzljubile tudi svoje telo,” pravi Miranda Gray, ki je v Veliki Britaniji postala prava zvezda med ženskami, saj so ji hvaležne, da je končno nekdo na glas povedal, da žensko telo pač ni moško in da ima svoj cikel z vsemi vzponi in padci.

Kadar ženska daje več, kot prejema v odnosu, bo vedno dobila manj.

Zapisala Taja Albolena, objavljeno na blogu Divine.si

Imela sem predavanje na temo poznavanje sebe kot ženske in na koncu sem imela občutek, da nisem v polnosti predstavila kako pomembno je razumevanje zgornje izjave, kar me je spodbudilo k temu, da na to temo napišem članek.

V odnosu z moškim ženske vedno izgubljamo, če preveč dajemo. To je precej nenavadna izjava in vendar je popolnoma realna, če poznamo žensko naravo. Ženske zaradi svoje hormonske naravnanosti v sebi vemo, da nas dajanje osrečuje. Ženska ob dajanju sprošča oksitocin v krvni obtok in njen naravni odziv na stres je, da je z ljudmi prijazna, da več daje.

Telo namreč ve, da je to njegov mehanizem, če daje bi se mogla po tem počutiti dobro.

Vsaka ženska ve, da ko se zaljubi in svobodno daje, da je to razdajanje povezano z občutkom ekstatičnosti, njen nivo stresa se zniža.

Naravna tendenca ženske je, da ko manj dobiva, več daje v odnosu z moškim. Še bolj se bo trudila, da bi dobila njegovo pozornost. In če menite da to ni res malo pokukajte v svoje življenje. Seveda pozornost lahko dobite na prijazen način ali pa malo manj prijazen način. Tudi ko ste agresivne, razbijate stvari ali naredite nekaj kar veste, da bo vašega moškega razburilo to naredite zato, da bi dobile njegovo pozornost. Ekstremni primer je ženska, ki moškega pripravi do tega, da je do nje agresiven, kajti vse ženske imamo globoko v sebi to hrepenenje po pozornosti in prisotnosti moškega. In če ne gre zlepa, jo dobimo zgrda. In tako v senčnem aspektu ženska dobiva pozornost s strani moškega iz njegove jeze in agresije. Kar je zelo izkrivljen in neprimeren način dobivanja pozornosti, vendar za žensko velja, da ne more živeti brez odnosa in povezanosti in ima raje kakršnokoli pozornost kot nobene. Vendar to ne napolni njene posode oksitocina, kajti v tem ni ljubezni.

Zato sem v predavanju toliko časa namenila temu, da se moramo naučiti, kako biti prijazne. To česar morda nisem dovolj poudarila je, da smo s tem, ko smo prijazne do drugih pravzaprav prijazne same do sebe.

Ženska v stresu se mora zavedati, da je nujno, da si zaradi potrebe po razdajanju tudi napolni svoj rezervoar s tem, da si dovoli in več prejema. Del sprejemanja je povezan s tem, da si dopustite in se postavite v situacije, kjer lahko več sprejmete, kjer se lahko sprostite, kjer vas nekdo sprejema, posluša in vidi, ali se vas dotika. Sebe obnovite v prvi vrsti s tem, da razumete dinamiko, ki jo hormon oksitocin ustvarja v vašem telesu.

Izziv dandanes je v tem, da ženska ne dobiva od moškega kar si želi, ker mu nenehno daje signale, da mu ni treba dajati več. Ženska ne dobi kar si želi preprosto zaradi tega, ker moški meni, da je vse v redu, če je zanj poskrbljeno in dobi svojo nagrado, to kar potrebuje in nima nobene potrebe, da bi dal nazaj. Moški ne znajo brati podnapisov, beri slabe volje v tonu ženske, ki nekaj želi od njega, kot poriv, da bi moral v zvezi s tem karkoli narediti. Moški želi, da mu jasno poveste kaj hočete od njega.

Tako ženske pridemo do točke, ko zamerimo, smo razburjene in svoje ljubezni nočemo dati, prenehamo čutiti ljubezen, oddajamo negativna sporočila in sčasoma ugotovimo, da ne pridemo do tega kar potrebujemo ne na en in ne na drug način. In tako se ženska odzove s kritiko, s tem da moškega sodi in mu kar naprej servira to, kar on ni naredil zanjo.

Rešitev je, da se ženske naučimo novih veščin, ki jih pretekle generacije žensk niso potrebovale. Ključ je v tem, da z moškim delimo stvari na način, da nas bo slišal.

Kritika pri moških ne deluje, kritika deluje v komunikaciji z drugo žensko, ki si bo to zapomnila, moški pa se ji bo skušal izogniti. Kar sliši on, ko se ženska pritožuje da je nikamor več ne pelje, da ji ne kupi rož je, je, da je ona nesrečna. Ob tem je razočaran in njegov stres se poveča in da bi si svoj nivo stresa znižal gre v stanje, kjer se izključi, nenehno pozablja, kaj so njene želje in potrebe, kaj je njej pomembno, kakšna radost zanj pomeni to, da poskrbi zanjo. Moški vse to pozabi, ko začne dobivati negativna sporočila gre enostavno v svojo jamo in se izključi. Zato je ključno kako skomunicirate svoje želje.

Kot prvo moški obožujejo ženske nasmehe in se raztopijo, če je ženska prijazna, ton glasu je za moškega izjemno pomemben znak. Če znate svoje želje izraziti na ljubeč in prijazen način, če svojega moškega naredite za junaka, bo z veseljem opravljal stvari za vas zaradi nagrade, ki jo prejme.

Zato se vedno spomnite, ko boste dale več, boste dobile manj. Ko čutite, da ste manj, da ste izčrpane, vaš moški ni tisti, ki vas bo osrečil. Prvi korak je, da se osrečite same, da same sebi daste to, kar potrebujete. To je priložnost za razvajanje, da ljubite sebe, sprejmete sebe, da si vzamete čas za stvari, ki polnijo vaš rezervoar pa naj bo to obisk frizerja, delo na vrtu, masaža ali klepet s prijateljico. Ustvarite si morate čas, da napolnite svoj rezervoar oksitocina. Sprememba se mora zgoditi znotraj nas, kajti nihče nas ne more osrečiti zunaj nas kar je le eden od mitov, ki smo ga ženske sprejele; namreč da je moški tisti, ki nas bo osrečil. Saj poznate zaključek v pravljicah, in živela sta srečno do konca svojih dni.

Kadarkoli dajete ljubezen svojemu partnerju, to niža stopnjo vašega stresa, vendar ne polni vaše posode, spremeniti moramo svoj način dajanja ljubezni tako, da dajanje ljubezni ne pomeni, da delati stvari zanj, temveč, da ga prosite, da on naredi stvari za vas. S tem, ko ga boste prijazno prosile, da naredi nekaj za vas boste naredile dve stvari hkrati; S tem ko ste ljubeče in prijazne do njega mu v resnici tudi dajete ljubezen. In ker on nekaj naredi za vas in ste voljne to sprejeti in mu pokazati, da ste opazile kaj je naredil, se boste ve čutile bolj ljubljene.

Ženske pogosto izhajamo iz predpostavke da tudi če mu rečem, bo pozabil in tako že v začetku rečemo stvari, ki naj jih naredijo z nejevoljnim glasom.

Zato je ključ v ljubečem in prijaznem tonu. Npr. »Ljubi, prosim nesi smeti v kanto.«

Naj bo jasno in jedrnato, prijazno in ljubeče. Ko opravi kar ste ga prosile z velikim nasmehom na obrazu rečete hvala. Tako dobi nagrado, ki jo želi in zaradi katere bo opravil kar ste ga prosile, četudi mu ni všeč. To je ena najbolj ljubečih stvari, ki jih lahko naredite za svoje moške in tako dajete ljubezen ob tem pa prejemate ljubezen.

 

Ali lahko osrečiš nesrečno žensko?

Ko sem podprla zelo radikalno izjavo Dalaj Lame, da bomo zahodne ženske rešile svet, se mnogi moški in tudi ženske niso strinjali z menoj.Pa sem jim postavila vprašanje: “Ali lahko osrečiš nesrečno, nezadovoljno, depresivno žensko?”
Vsi vemo kako je to videti, zato sem pričakovala, da se bodo strinjali z menoj. Večina se je zaprepadeno strinjala z menoj, da ne moreš osrečiti nesrečne ženske. Pravzaprav je v takem primeru bolje, da nisi prisoten in se zato raje umaknejo, so se strinjali mnogi izmed vprašanih.Če sem eno stvar res osvojila v svojem življenju je to Resnica, da moški ne more osrečiti ženske. In pika. Sploh ni debate. Tudi druga ženska ne more osrečiti nesrečne, nezadovoljne ženske. To lahko naredi le vsaka zase. Sama zase. In ko je srečna ženska, je z njo srečen ves svet! Mi verjamete?

Poglejte v svoj mali svet, v svojo družino in opazujte, kako se vedejo družinski člani, ko je mama nasrečna in zagrenjena? Vsak se skrije v svojo luknjo, da si le ne bi bili napoti. Premikajo se kot miške in vse je zakrčeno, stisnjeno, temno. In kako se vedejo takrat, ko je srečna in zadovoljna in žari? Ves svet žari skupaj z njo. Vsi so zadovolni in srečni, da je le ona srečna.

In od tukaj moj navdih, da moramo ženske najprej vzeti v roke same sebe in pri sebi narediti to spremembo. Ženske moramo najprej osrečiti same sebe, namesto da to pričakujemo od svojih moških, od svojih otrok, od svojih sodelavcev, prijateljev, od zunanjega sveta.

DivineFemme Blueprint je nastal z namenom, da Ti postaneš najsrečnejša Ženska na Svetu in narediš v svetu točno TO, kar je tvoja Misija, za kar si se rodila.
In če želiš živeti svojo misijo, moraš najprej osrečiti sama sebe.

Pet let sem rabila, da sem dojela, da je to, da se počutim kot najsrečnejša Ženska na Svetu ključ do izpolnjenosti, harmonije, polnosti mojega življenja, prijaznosti in ljubečnosti.
Sprememba v življenju ženske, ki je prevzela vso odgovornost za svoje življenje in svoje počutje je kot da bi nekdo prižgal Luč. In to vedo povedati vsi njeni najbližji.

Moški ne more osrečiti ženske, lahko pa jo naredi še bolj srečno. In to je točno tisto, kar je moje sporočilo.

Ženske so tiste, ki lahko in ki bodo spremenile Svet! Iz sebe navzven.
In da bi to lahko naredile, morajo najprej osrečiti same sebe.
Seveda lahko to naredi vsaka sama, vendar je za to potreben čas – meni je vzelo PET LET mojega življenja, da sem dojela in izmojstrila to, kar lahko s teboj delim v enem vikendu.

Trenutno nimamo vzornic, nimamo zgledov, redke so ženske, ki so v svoji polni moči ženske esence v sebi, in še te je potrebno iskati z lupo. Me smo tiste, ki bomo za zgled našim otrokom in kasnejšim generacijam.

Vprašanje je, ali si pripravljena na popolno preobrazbo?
Si pripravljena na to, da se zabavaš, uživaš, se radostiš in narediš nekaj samo zase?
Udomačili so nas, da ustrezamo, udomačili so nas, da sebe postavljamo na zadnje mesto, to so zgledi, ki smo jih imele me. Hočemo res tak zgled prenesti na naslednjo generacijo?

Jaz sem izbrala, da sem ZA spremembo, jaz sem to izbrala za svoje otroke in svoje vnuke, za vse otroke Sveta, saj želim, da se igrajo, da se zabavajo, da uživajo življenje in čutijo mir in izpolnjenost v sebi. In vem, da morem zato premakniti svojo rit in narediti vse kar je v moji moči, da to naredim najprej sama zase, kajti zgledi vlečejo.

Pa TI?

Pridruži se mi. Spoznaj sebe, spoznaj kaj je tisto, kar te izpolnjuje, spoznaj kaj te osrečuje in stopi v svoj Razcvet.

Taja Albolena